»Zoran, za prijatelje tudi Crni, je bil eden prvih frajerjev v Trbovljah, ki je z dolgimi lasmi in hlačami na zvonec, srajco z ruskim ovratnikom in vinilsko ploščo pod pazduho vsak dan sedel na trhli ograji lesenega mostu čez graben.«
»Oprosti, dragi prijatelj, Janez Bončina - Benč, ampak saj veš, se spomniš, da sem najprej Zoranu, ki mu nikoli nisem rekel Crni, ker to ni bil dober vzdevek zanj, ponudil besedilo pesmi Ob šanku ... Ne vem, zakaj mu ni bilo všeč.«
»Bil sem prepričan, da nas bo vse preživela. Danes bi morala biti objavljena njena kolumna, pa se mi je včeraj opravičila, da ji ne znese, ker že nekaj dni leži. Njeni noni v slovo je bila nepričakovano njena zadnja. In jaz sem jo še nevede zlovešče opremil s simbolično fotko napisa z nagrobnika.«
»Slavo je doživel že v 50. letih preteklega stoletja z opusom beneških vedut in dalmatinskih krajin, a med najpomembnejše evropske slikarje se je vpisal z opusom Nismo poslednji, pretresljivo interpretacijo zločinov v nacističnih taboriščih.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju